Informacije v zvezi z orodjem KALDOZ:
Klemen Podjed, info@produktivnost.si, M: 040 662 003
PARTNERJI PROJEKTA:

Kalkulator stroškov in donosnosti promocije zdravja KALDOZ je nastal v okviru projekta Ocenjevanje izvorov psihosocialnih tveganj v zdravstvenih, socialnih in izbranih dejavnostih javnega sektorja: e-orodje za celovito podporo promociji zdravja zaposlenih, ki ga je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
© 2016 - KALDOZ - Vse pravice pridržane. - 5ka.Agencija

PREDSTAVITEV KALKULATORJA KALDOZ IN NAVODILA ZA UPORABO

Promocija zdravja na delovnem mestu ni pomembna le za izboljšanje zdravja in počutja zaposlenih, temveč prispeva tudi k boljšim poslovnim rezultatom. Stroški bolezni, poškodb in duševnih težav zaposlenih so visoki, zato jih je smiselno ocenjevati in obvladovati. To v praksi predstavlja precejšen izziv, zato je bil izdelan Kalkulator stroškov in donosnosti promocije zdravja na delovnem mestu KALDOZ. KALDOZ je orodje za izračun stroškov bolniških odsotnosti, prezentizma in fluktuacije, pričakovanih prihrankov in nekaterih kazalnikov ekonomske upravičenosti ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu. Pripravljen je bil z namenom enostavne in hitre okvirne ocene višine stroškov, prihrankov in kazalnikov ekonomske upravičenosti, zato so bolj kot natančne vrednosti pomembni velikostni razredi rezultatov.

Navodila za uporabo


Podatke vnesite v vnosna polja v štirih oknih:
1. Bolniška odsotnost.
2. Prezentizem.
3. Fluktuacija.
4. Naložba v ukrepe promocije zdravja.


Po vnosu zahtevanih vhodnih podatkov (postavke, označene z zvezdico) se vrednosti prihrankov in kazalnikov ekonomske upravičenosti izračunavajo avtomatsko.

Dodatna pojasnila


Pri določanju nekaterih vrednosti vhodnih podatkov si lahko pomagate s ponujenimi prednastavljenimi vrednostmi oziroma s priporočili, ki so v pojasnilih k posameznim vnosnim celicam. Za dostop do pojasnil se z miško postavite na posamezno vnosno polje, ki vsebuje znak »?« in pojasnila se prikažejo brez klika. Prednastavljene vrednosti izhajajo iz povprečij oziroma spoznanj strokovne in znanstvene literature ter jih lahko poljubno spremenite.

Za doseganje korenitejših sprememb je potrebno tri do pet let, zato so v kalkulatorju KALDOZ navedene tudi projekcije vrednosti za petletno obdobje.

Podrobnejše informacije o kalkulatorju KALDOZ najdete v Vodniku v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu. Vodnik vsebuje informacije o ekonomsko-finančnih vidikih bolezni, poškodb in duševnih težav zaposlenih, vrstah in višinah stroškov, možnih prihrankih in pristopih k ocenjevanju ekonomske upravičenosti promocije zdravja na delovnem mestu. Je prosto dostopen na spletnih straneh www.produktivnost.si in www.opsa.si.

Kalkulator KALDOZ predstavlja enega od sklopov e-OPSA, orodja za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, ki je rezultat projekta Ocenjevanje izvorov psihosocialnih tveganj v zdravstvenih, socialnih in izbranih dejavnostih javnega sektorja: e-orodje za celovito podporo promociji zdravja zaposlenih.

Povezave na uporabne vsebine


- Orodje E-OPSA: e-orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma
- Vodnik v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu
- Spletna stran projekta Ocenjevanje izvorov psihosocialnih tveganj v zdravstvenih, socialnih in izbranih dejavnostih javnega sektorja: e-orodje za celovito podporo promociji zdravja zaposlenih
- Izobraževalne vsebine s področja promocije zdravja na delovne mestu Inštituta za produktivnost
- Izobraževalne vsebine s področja promocije zdravja na delovne mestu Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU
- Stran projekta E-OPSA na Facebooku

Kalkulator stroškov in donosnosti promocije zdravja KALDOZ je bil izdelan z namenom splošne uporabe v raznovrstnih organizacijah. Avtorji kalkulatorja KALDOZ niso odgovorni za morebitne posledice ali škodo, ki bi nastala zaradi uporabe informacij oziroma aplikacij, povezanih s kalkulatorjem KALDOZ ali Vodnikom v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu.

BOLNIŠKA ODSOTNOST

Korak 1: Ocena stroškov delodajalca glede nadomestil plač za čas bolniških odsotnosti

V enem letu
Povprečno število zaposlenih*
Skupno število dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca
Število delovnih dni v letu *
Odstotek bolniškega staleža v breme delodajalca *
%
Povprečna bruto plača na uro *
EUR
Odmerni odstotek za izračun nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela *
%
Prispevki na bruto plačo *
%
Strošek delodajalca glede nadomestil plač za čas bolniških odsotnosti
EUR

Korak 2: Ocena prihranka delodajalca glede zmanjšanja bolniških odsotnosti

Ocena zmanjšanja bolniških odsotnosti zaradi ukrepov promocije zdravja *
%
Povprečno na leto
V petih letih
Ocena prihrankov glede bolniške odsotnosti
EUR
EUR

PREZENTIZEM

Prezentizem je opredeljen kot zmanjšanje produktivnosti zaradi težav z zdravjem ali drugih dogodkov, ki zaposlenega odvračajo od optimalne učinkovitosti.

Korak 1: Ocena stroškov delodajalca glede prezentizma

Faktor stroška prezentizma *
Letni strošek prezentizma
EUR

Korak 2: Ocena prihrankov delodajalca glede prezentizma

Ocena zmanjšanja prezentizma *
%
Povprečno na leto
V petih letih
Ocena prihrankov glede prezentizma
EUR
EUR

FLUKTUACIJA

Korak 1: Ocena stroška fluktuacije, povezane s počutjem in zdravjem zaposlenih

V enem letu
Število novo zaposlenih, ki nadomestijo zaposlene, ki so zapustili organizacijo *
Povprečna letna plača novo zaposlenih *
EUR
Povprečni strošek menjave enega zaposlenega (% letne plače) *
%
Delež menjav zaposlenih, povezanih s počutjem in zdravjem zaposlenih *
%
Skupni strošek fluktuacije, povezane s počutjem in zdravjem zaposlenih
EUR

Korak 2: Ocena prihrankov delodajalca glede fluktuacije

Ocena zmanjšanja fluktuacije *
%
Povprečno na leto
V petih letih
Ocena prihrankov glede fluktuacije
EUR
EUR

NALOŽBA V UKREPE PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Brez ustreznih vlaganj v promocijo zdravja ni realno pričakovati prihrankov. Višina naložbe je odvisna od organizacije in dejavnosti. Okvirno se giblje med 40 in 150 EUR na zaposlenega na leto, tudi več, pri čemer so pri nizki naložbi učinki ukrepov lahko vprašljivi.

Stroški ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu
Povprečno na leto
V petih letih
1. Ozaveščanje, izobraževanje in motiviranje
EUR
EUR
2. Veščine zaposlenih za samopomoč
EUR
EUR
3. Kostno-mišični sistem in vezivno tkivo
EUR
EUR
4. Psihosocialne obremenitve in stres
EUR
EUR
5. Medosebni odnosi
EUR
EUR
6. Ureditev zdravega delovnega okolja
EUR
EUR
7. Drugo
EUR
EUR
Strošek naložb v promocijo zdravja (skupaj)
EUR
EUR
Strošek naložb v promocijo zdravja (na zaposlenega)
EUR
EUR

OCENA SKUPNIH PRIHRANKOV DELODAJALCA

Ocena prihrankov delodajalca
Povprečno na leto
V petih letih
Delež
Ocena prihrankov glede bolniških odsotnosti
EUR
EUR
%
Ocena prihrankov glede prezentizma
EUR
EUR
%
Ocena prihrankov glede fluktuacije
EUR
EUR
%
Skupni prihranki delodajalca
EUR
EUR
%
Prihranki delodajalca na zaposlenega
EUR
EUR

EKONOMSKA UPRAVIČENOST NALOŽBE V PROMOCIJO ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

A. Stroški delodajalca glede bolezni, poškodb in duševnih težav zaposlenih

Povprečno na leto
V petih letih
Delež
Stroški nadomestil plač za čas bolniške odsotnosti
EUR
EUR
%
Stroški prezentizma
EUR
EUR
%
Stroški fluktuacije
EUR
EUR
%
Skupni stroški na ravni organizacije
EUR
EUR
%
Stroški na zaposlenega
EUR
EUR

B. Naložba v ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu

Povprečno na leto
V petih letih
Naložba v promocijo zdravja na ravni organizacije
EUR
EUR
Naložba v promocijo zdravja na zaposlenega
EUR
EUR

C. Ocena prihrankov zaradi ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu

Povprečno na leto
V petih letih
Delež
Prihranki nadomestil plač za čas bolniške odsotnosti
EUR
EUR
%
Prihranki glede prezentizma
EUR
EUR
%
Prihranki glede fluktuacije
EUR
EUR
%
Skupni prihranki na ravni organizacije
EUR
EUR
%
Prihranki na zaposlenega
EUR
EUR

D. Kazalniki ekonomske upravičenosti naložb v promocijo zdravja na delovnem mestu

Povprečno na leto
V petih letih
Skupna razlika med prihranki in naložbo v promocijo zdravja
EUR
EUR
Razlika med prihranki in naložbo v promocijo zdravja na zaposlenega
EUR
EUR
Donosnost naložbe (ROI)
%
Ekonomičnost naložbe DELODAJALCA (v EUR na vložen EUR)
EUR
Ekonomičnost naložbe, če so upoštevani VSI DELEŽNIKI (v EUR na vložen EUR)
EUR

E. Primerjava donosnosti naložb v promocijo zdravja na delovnem mestu z drugimi naložbami

Večkratnik donosnosti naložbe v promocijo zdravja
Obresti v banki (letna obrestna mera)
%
%
Povprečna dolgoročna donosnost delnic
%
%
Povprečna donosnost kapitala organizacije v zadnjih petih letih (ROE)
%
%


Podrobnejše informacije o kalkulatorju KALDOZ najdete v Vodniku v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu. Vodnik vsebuje informacije o ekonomsko-finančnih vidikih bolezni, poškodb in duševnih težav zaposlenih, vrstah in višinah stroškov, možnih prihrankih in pristopih k ocenjevanju ekonomske upravičenosti promocije zdravja na delovnem mestu. Je prosto dostopen na spletnih straneh www.produktivnost.si in www.opsa.si.

VIRI

AHRI (2008), 'Love'em don't lose 'em' - identifying retention strategies that work, Australian Human Resources Institute, HRpulse Research Report

Aldana S.G. (2001), Financial Impact of Health Promotion Programs: A Comprehensive Review of the Literature, American Journal of Health Promotion, V 15 (5), S. 296–320

Allen G.D. (2008), Retaining Talent: A Guide to Analyzing and Managing Employee Turnover

BKK Bundesverband (2011), Zukunft der Arbeit, BKK Gesundheitsreport

Boushey, H., Glynn, S. J. (2012), There Are Significant Business Costs to Replacing Employees, Center for American Progres

EAHC (2013), Economic analysis of workplace mental health promotion and mental disorder prevention programmes and of their potential contribution to EU health, social and economic policy objectives, Executive Agency for Health and Consumers

HSE (2014/2015), Health and Safety Statistics, Annual Report for Great Britain, Health and Safety Executive;

IGA (2009), IGA-Report 13e: Effectiveness and economic benefits of workplace health promotion and prevention, Summary of the scientific evidence 2000 to 2006, Initiative Gesundheit und Arbeit

NICE (2009), Mental Wellbeing at Work, Tools and Resources, National Institute for Health and Clinical Excellence

Podjed, K. (2016), Vodnik v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu, Inštitut za produktivnost

PWC (2008a), Building the case for wellness, PricewaterhouseCoopers

PWC (2008b), The Business Health Check Tool, PricewaterhouseCoopers, V 1.01

SCMH (2007), Mental Health at Work: Developing the business case, Policy Paper 8, The Sainsbury Centre for Mental Health

KIMDPŠ (2012), Zdravi delavci v zdravih organizacijah, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa, Ljubljana

Weinberg, A., Southerland, J.V., Cooper, C. (2010), Organizational Stress Management, A Strategic Approach, Palgrave Macmilan, London



V primeru tehničnih težav z uporabo kalkulatorja KALDOZ kontaktirajte: info@produktivnost.si.